Zgodovina

A. T. Still

A. T. Still

Andrew Taylor Still velja za začetnika in utemeljitelja osteopatije. Njegov oče, ki je bil zdravnik in pridigar Metodistične cerkve, ga je učil medicine in tako je Still leta 1854 odprl svojo prakso. Veliko izkušenj si je pridobil med ameriško državljansko vojno, usodni preobrat v mišljenju pa je doživel med hudo epidemijo meningitisa leta 1864, ki je vzela življenje tudi trem njegovim družinskim članom. Uvidel je pomanjkljivosti takratne konvencionalne medicine in se lotil iskanja uspešnejše oblike zdravljenja, kar mu je s formulacijo treh osnovnih osteopatskih principov leta 1874 tudi uspelo. 1892 je ustanovil svojo American School of Osteopathy. Njegov največji doprinos je bil vidik neločljive povezanosti med strukturo in funkcijo v telesu.

 

W. G. Sutherland

W. G. Sutherland

William Garner Sutherland velja za začetnika in utemeljitelja kraniosakralne osteopatije. Imel je to srečo, da je lahko študiral osteopatijo pri Andrewu Stillu, kar je imelo nanj močan vpliv. V zadnjem letniku študija leta 1899 je Sutherlanda prešinila izvirna ideja; opazoval je eno od Stillovih lobanj, ki je bila na poseben način pripravljena kot učni pripomoček. Uvidel je, da sutura (lobanjski šiv) med zagozdnico (sphenoid) in senčnico (temporal bone) deluje kot nekakšen sklep, torej obstaja med njima neko gibanje. Sklepal je, da imajo restrikcije tega gibanja lahko patološke posledice. V naslednjih 50 letih svojega življenja je to idejo razvil, dopolnil in razširil, še danes pa njegovo delo velja kot osnova vsega kranialnega dela. Ugotovil je, da princip gibanja, kot je to med zagozdnico in senčnico, velja za vse lobanjske kosti, s čemer je utemeljil svoj kranialni koncept, kasneje pa je to dojemanje razširil tudi na vse ostale kosti v telesu. Raziskoval je relacije in recipročnosti v tem gibanju, s čimer je utemeljil svoj primarni respiratorni mehanizem. Proti koncu svojega življenja ga je prešinila druga velika ideja, ki jo je poimenoval Breath of Life (Dih Življenja). Ta pojem je ubesedil kot nekakšno inteligenco, ki ureja, formira in hkrati poganja primarno respiracijo. S tem ni samo zaokrožil svojega izvirnega pogleda na človekovo telo in njegove življenjske procese, pač pa tudi ustvaril podlago za nadaljnje raziskovanje v tej smeri.

 

F. Sills

F. Sills

Kraniosakralna osteopatija kot znanost je do danes teoretično in praktično precej napredovala, kot pri vseh drugih znanostih pa tudi tu obstajajo razlike med posameznimi avtoritetami, avtorji in teorijami. Kraniosakralno osteopatijo v osnovi lahko razdelimo na mehanični (Newtonov) model, ter biodinamični (kvantni) model. Ena večjih avtoritet biodinamičnega modela je Franklyn Sills, ustanovitelj Karuna Institute, pri katerem je na podiplomskem študiju študiral tudi Milan Vidmar. Dandanes se bolj kot Sutherlandov primarni respiratorni mehanizem uporablja pojem primarni respiratorni sistem, ki razširja svojo teoretično paradigmo o inherentnem gibanju na vse plasti človeškega telesa, poseben poudarek pa daje fascii (mehko membransko tkivo, ki obdaja sklepe in notranje organe); embriološko gledano se iz fascie vse telesne strukture tudi razvijejo. Zdravljenje s kraniosakralno terapijo je tako postalo univerzalno, saj se z različnimi tehnikami lahko dotika vseh nivojev človeškega telesa. V naši šoli vas bomo seznanili z vsemi vidiki kraniosakralne terapije, sodobnimi tehnikami in teorijami, kar vas bo naredilo sodobne, razgledane in predvsem učinkovite terapevte.